APDEJT.si

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada septembra na Generalni skupščini ZN priznala Palestino, vendar pod pogojem, da Hamas ne bo sodeloval na volitvah in ne bo vladal v Gazi. Izraelski minister je sprožil polemike z možnostjo prevzema dela Gaze kot pritisk na Hamas. Ameriški predsednik Donald Trump pa je izrazil jezo zaradi kanadske odločitve in zagrozil s težavami pri trgovinskih sporazumih.

Združeno kraljestvo je pod pritiskom, da prizna palestinsko državo, pri čemer pravni strokovnjaki opozarjajo premierja Starmerja, da bi to lahko kršilo mednarodno pravo. Francija načrtuje uradno priznanje Palestine septembra. Arabske države so pozvale Hamas k razorožitvi in predaji nadzora nad Gazo, medtem ko je izraelski minister razmišljal o aneksiji dela Gaze kot pritisku na Hamas.

V Gazi je bilo ubitih več kot 60.000 Palestincev, od tega 18.500 otrok, kar pomeni več kot enega otroka na uro od začetka vojne. Ustanova, ki jo podpira OZN, je sporočila, da se v Gazi odvija "najslabši možni scenarij lakote", kar je posledica strogih omejitev pomoči, ki jih je uvedel Izrael.

Malta se je pridružila Franciji in potencialno Združenemu kraljestvu pri priznavanju Palestine kot države. Kanadski premier Mark Carney je prav tako napovedal, da bo Kanada priznala Palestino in ponovil zavezanost rešitvi dveh držav.

Mednarodna konferenca ZN na visoki ravni o mirni rešitvi vprašanja Palestine in uresničevanju rešitve dveh držav se je zaključila z izdajo Newyorške deklaracije. Ta deklaracija, kot poročajo Gulf Times in MENAFN, ponovno potrjuje močno podporo rešitvi dveh držav, kar je ključno za dosego trajnega miru med Izraelom in Palestino.

Konferenca ZN v New Yorku je sprejela celovit in izvedljiv okvir za rešitev dveh držav med Palestinci in Izraelom, kar je potrdil savdski zunanji minister. Katar je poudaril, da konferenca predstavlja pomembno priložnost za rešitev palestinskega vprašanja. Ob robu konference sta Savdska Arabija in Palestina podpisali tri memorandume o soglasju za podporo človeškemu kapitalu, izobraževanju in digitalni transformaciji.

Jordanski kralj je razmere v Gazi označil za najhujšo humanitarno katastrofo v moderni zgodovini. Ugledne izraelske osebnosti so v odprtem pismu ostro obsodile izraelsko stradanje prebivalstva Gaze in pozvale mednarodno skupnost k ukrepanju. Donald Trump je izrazil zaskrbljenost zaradi slik iz Gaze in kritiziral Izrael, kar kaže na morebitno spremembo stališča ZDA do konflikta.

Število smrtnih žrtev v Gazi je preseglo 60.000, večinoma žensk in otrok. Humanitarna situacija v Gazi je bila opisana kot katastrofalna. Španski zunanji minister je podprl priznanje Palestine v Združenih narodih, kar je Španija označila za novo diplomatsko pobudo za rešitev dveh držav.

Na zasedanju Združenih narodov je sedemnajst držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem in Egiptom, pozvalo Hamas, naj preda orožje palestinskim oblastem. Glavni cilj srečanja je bil oživitev rešitve dveh držav – izraelske in palestinske, ki jo mnogi štejejo za klinično mrtvo. Izjava, znana kot »njujorška deklaracija«, poudarja pomen razorožitve Hamasa za dosego trajnostnega miru v regiji.

Sedemnajst držav, med njimi Savdska Arabija, Katar in Egipt, je gibanje Hamas pozvalo, naj odloži orožje in preda nadzor nad Gazo Palestinski upravi. Poziv je bil podan na konferenci Združenih narodov, posvečeni podpori rešitvi dveh držav, torej ustanovitvi izraelske in palestinske države, kar naj bi pripomoglo k trajnemu miru.

Kanada in Avstralija sta se pridružili skupini petnajstih zahodnih držav, ki so pozvale k priznanju palestinske države. Poziv je bil objavljen po ministrski konferenci Združenih narodov v New Yorku, ki sta jo organizirali Francija in Savdska Arabija z namenom spodbujanja rešitve dveh držav.

Na nedavni mednarodni konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, ki sta jo predlagali Savdska Arabija in Francija, sta bili ZDA in Izrael opazno odsotni, kar je sprožilo kritike in obtožbe o "odklopljenosti od realnosti". Generalni sekretar OZN, António Guterres, je poudaril nujnost preseganja retorike, saj je rešitev dveh držav kljub trenutni oddaljenosti edina kredibilna pot do miru. Kljub temu so ZDA konferenco označile za "nepremišljen propagandni udar". Konferenca, ki išče časovnico za priznanje palestinske države, je bila kljub bojkotu pomemben korak mednarodne skupnosti k iskanju rešitve.

Palestinski premier Mohammad Mustafa je na konferenci ZN-a o Gazi poudaril pripravljenost na pogajanja z Izraelom, hkrati pa je pozval Hamas, naj položi orožje in preda nadzor nad Gazo. Opozoril je, da stalne vojaške operacije ne vodijo do miru, in dejal, da je zamisel o doseganju miru z uničenjem ali podjarmljenjem palestinskega ljudstva "smrtonosna iluzija". Konferenca ZN-a, namenjena oživitvi prizadevanj za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu, se je začela v ponedeljek.

Palestinski premier Mohammed Mustafa je na konferenci ZN v New Yorku pozval Hamas, naj se odreče nadzoru nad območjem Gaze in preda orožje Palestinski avtonomni oblasti. Njegov poziv je del širših prizadevanj za dosego miru in uresničitev rešitve dveh držav.

V New Yorku se je začela mednarodna konferenca Združenih narodov o rešitvi dveh držav za Bližnji vzhod, torej izraelske in palestinske države. Konferenco sta organizirali Francija in Savdska Arabija, udeležilo pa se je je več deset ministrov. Medtem v Veliki Britaniji uradniki navajajo, da se država približuje priznanju palestinske države, kar je posledica javnega pritiska zaradi lakote v Gazi.

Francija je na konferenci Združenih narodov v New Yorku, ki sta jo skupaj gostili s Savdsko Arabijo, poudarila, da ni alternative rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino. Konferenca, ki je potekala kljub kritikam ZDA, je želela dati nov zagon tej rešitvi, pri čemer so se udeleženci strinjali glede nujnosti takšne ureditve.

Načrti Združenega kraljestva in Francije za priznanje palestinske države so naleteli na mešane odzive in sprožili razprave o njihovih motivih in dejanskem vplivu na mirovni proces. Medtem ko nekateri menijo, da je odločitev britanskega premierja Keirja Starmerja 'zgodovinska', se pojavljajo dvomi o njenih vzrokih, saj naj bi jo gnala 'šibkost in ne moč'. Kritiki poudarjajo, da bi lahko priznanje, namesto da bi pospešilo mir, celo povzročilo nazadovanje. Priznanje Palestine s strani Velike Britanije, ki bi se lahko zgodilo septembra, je odvisno od pogojev, ki so za Izrael nepremostljivi, kar povzroča kritike znotraj in zunaj države. Francoski predsednik Macron je medtem svoje priznanje Palestine predstavil kot 'močno dejanje'. Kljub temu, da je Palestino kot državo priznalo že 148 od 193 držav članic ZN, mnogi opozarjajo, da ima to predvsem simbolično vrednost, saj Palestina nima nadzora nad lastnim ozemljem.

Francija je pozvala Evropsko unijo, naj pritisne na Izrael, da se strinja z rešitvijo dveh držav s Palestinci. Medtem so Združene države Amerike konferenco Združenih narodov o rešitvi dveh držav za Izrael označile za 'propagandni trik'. Združeni narodi so ponovno oživili rešitev dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt na mednarodnem vrhu, ki ga podpirajo pomembni akterji, kot sta Francija in Savdska Arabija.

Združene države Amerike so kritizirale mednarodno konferenco Združenih narodov o palestinski državi, označile so jo za »nepremišljen manever«, ki bo »okrepil Hamas in škodoval diplomatskim prizadevanjem za končanje vojne«. Izraelski veleposlanik v Franciji, Joshua Zarka, je konferenco označil za »smešno hinavščino«, saj je po njegovem mnenju za promocijo miru potrebna reforma palestinskih oblasti in izobraževanje palestinskega prebivalstva o konceptu miru.

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je na konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav poudaril, da je Bližnji vzhod na prelomni točki. Dejal je, da mir in stabilnost v regiji ne bosta dosežena, dokler bo Palestincem odrečena pravica do suverene države in dokler se bo Izrael počutil ogroženega. Portugalska je pohvalila tudi zaveze palestinskih oblasti.